Samo-oskrba ni le plehek “buzzword”
6 razlogov zakaj bi morali vlagati v lokalno (samo)oskrbo takoj.

Poglejmo primer Almerie v Španiji. Če pogledamo državo porekla pri sadju in zelenjavi bomo največkrat videli napis “Španija”. Pri vseh večjih trgovcih (domačih in tujih) vidimo večinoma pridelke iz španskega “Morja plastike”. Seveda poleg čebule iz Egipta, krompirja iz Kitajske, radiča iz Nizozemske, etc… 🐼

To povzroča kar nekaj neugodnosti, kot recimo:

👷 IZKORIŠČANJE DELAVCEV

Španska mega-tovarna sadja in zelenjave ustvarja profit na plečih več deset tisočih imigrantov, ki niso le podplačani, temveč tudi zdravstveno ogroženi zaradi izpostavljenosti škodljivim pesticidom in bivanja v grozljivih kolibah aka “Chabolah”, kjer so prisiljeni živeti. Pogosto si jih morajo zgraditi sami.

☠️ UPORABA PESTICIDOV UNIČUJE PRST

Tako agresivnega monokulturnega poljedelstva ni možno izvajati brez strupenih pesticidov. To ne vpliva le na kakovost pridelka, ampak tudi znatno prispeva k zmanjševanju rodovitnosti zemlje. S takšnim pristopom bo cel jug Španije postal nerodoviten čez 30–40 let.

✊ RAZVOJ BOLEZNI

Kumulativen efekt večletnega vnašanja strupov v naša telesa je med glavnimi povzročitelji kroničnih bolezni, ki hromijo naša telesa. Glavnih 6 vzrokov smrti je direktna posledica slabe diete.

😷 HRANILNOST HRANE JE SLABŠA

Kombinacija pesticidov in monokulturne agrikulture poslabša kakovost vode in prsti, kar rezultira v vsaj 60% manj hranil, kot pri bolj odgovorno vzgojeni hrani. Če k temu dodamo še dozorevanje v skladiščih in transport nam ostane zelo nečimrn pridelek z ubogo hranilno vrednostjo. No … to jemo, ko kupujemo iz Španije (ali drugih agrikulturnih velesil).

🤑 NORMALNA HRANA JE DRAGA

Percepcija zdrave, aka normalne hrane se je z globalizacijo ekonomije drastično spremenila. Normalna hrana je “alternativna”, domač pridelek je pa cela marketinška senzacija, ko bi moralo biti obratno. Na koncu pa ceno plačujejo predvsem socialno in ekonomsko občutljivi, ki žal ne morejo jesti drugega kot poceni procesirane ali špricane hrane.

🇸🇮 SLOVENSKA EKONOMIJA NE RASTE

Slovenski pridelovalci težko konkurirajo s tovrstnimi ultra-kapitalističnimi obrati. Zatorej jim ostane:
 A. vzgoja subvencioniranih pridelkov (npr. koruza), kar za njih lahko pomeni propad v primeru spremembe enega samega člena v EU parlamentu.
 B. prodaja domačega prozivoda bogatejšim tujcem
. C. prodaja pridelka po astronomskih cenah in jeza lokalnih kupcev.

Od podpore lokalne (samo)oskrbe bi imeli vsi nekaj od tega. Bili bi manj odvisni, jedli bi hrano polno življenja in imeli bi več denarja v proračunu.

KONTRA ARGUMENTI

💯 Ko smo to objavili na facebook, so se (kot je tradicionalno) oglasili ciniki in dejali, da 100% samooskrba ni možna. Imajo prav. A ne rabimo doseči 100%, le bistveno več oz. čim več. Ta 0 ali 1 drža pelje le v apatijo in brezupje. Tega ne potrebujemo. Bolj sede idealizem, strokovnost in pogum.


🛍 ️Razvila se je tudi debata o “nujnosti plastike” pri intenzivni proizvodnji, ki se upravičuje s paradigmo, da skuša nahraniti vse večje število ljudi na planetu. V nobeni od zgornjih točk nismo oporekali uporabi plastičnih sadovnjakov. “Morje plastike” je nadimek Almerie, ki ga nismo nadeli MI za voljo dramatiziranja. Je pač nadimek. Plastika kot problem v temu kontekstu ni bistvena, ampak izkoriščanje delavcev, hranljivost pridelka, razvoj bolezni, ekonomske implikacije, ipd…

Dejstvo je, da bo na svetu leta 2050 okoli 10 miljard ljudi. Težko oz. praktično nemogoče jih bo nahraniti izključno iz majhnih butičnih kmetij. A pomembno je ločiti debato “optimiziranega poljedelstva” in “lokalne oskrbe”. Ena ne izključuje drugo. Debata se mora oviti okoli povečanja hranljivosti hrane in zmanjšanja ogljičnega odtisa. To je to.

Preberite več o španskem “Morju plastike”: KLIK


Odoo • Image and Text

✍️ Vladimir Mićković
So-Ustanovitelj Kuche in studia Ljudje. Specialist za blagovne znamke in krivec za vse slovnične napake Kuchnega komunikacijskega ekosistema. Insta: @etre_mir

Sign in to leave a comment