Mikro-bogovi pod lupo
Uvertura v črevesno mikrobioto in biznis zdravega telesa
“Ravnovesje ni nekaj kar najdeš, ampak nekaj kar ustvariš.”
- Jana Kingsford

Predstavljajte si, da s prijatelji poleti kampirate nekje v Julijskih alpah. Noč je, nebo jasno in zrak svež. Ob prsketajočem ognju opazujete nebo in grickate ravno prav popečeno ajdovo batinoKer ni mestnih luči se mlečna pot razgalja pred vašimi očmi. Miljone zvezd zgleda le kot tekstura, naslikana na nebo z eno mojstrsko potezo. Razsežnost galaksije ob pogledu v neskončnost vam vzbuja občutek prijetne majhnosti. Mašinerija življenja je nedojemljiva. Po licu priteče solzica. Termoske zacingljajo in nazdravite na lepoto kozmosa. Nastopi tišina, ki jo prekine prijateljeva misel iz globin: “Pi**a jih je velik.”

Jih je ja. In če pomnožite vidno število zvezd x100 boste dobili število organizmov, ki bivajo v vašem črevesju. 39 trilijonov, od tega večinoma bakterije. Dobrodošli v vašo črevesno mikrobioto. Kozmos v telesu in po mnenju nekaterih celo prihodnost medicine. Ali bo temu tako, bomo še videli. Spodaj je kratek povzetek trenutnega znanja:

“10% človek, 90% bakterije”

V našem telesu je 10x več mikroorganizmov kot je človeških celic. Bakterije, kvasovke, paraziti, virusi in arheje sobivajo v harmoniji na planetu “Človek”. Za nas je dom planet Zemlja, za dotične mikroorganizme smo dom mi. Lahko bi rekli, da nismo človek, temveč ekosistem. Za ekosistem pa je pomembna biodiverziteta, ki je ključ za harmonično življenje vseh prebivalcev in zdravje planeta.

Takisto velja za našo črevesno mikrobioto. Diverziteta bakterij je ključna za zdravje človeka. V našem črevesju živi do 1000 vrst bakterij, ki delujejo kot ekipa in za nas prebavljajo hrano. Naša hrana je njihova hrana. 

Vsaka jed, ki jo vnesemo v telo nahrani specifično vrsto bakterij, ki je specialist za presnovo specifičnih hranil. Zato je pomembno jesti raznoliko. Če določeno hrano odstranimo iz jedilnika za dolgo časa, lahko pomeni to izumrtje ene cele kolonije bakterij in posledično nezmožnost absoprcije določenih hranil. R.I.P.


Mikrobiota kot podjetje

Poglejmo posel za sekundo. Podjetja so odvisna od kolaboracije različnih posameznikov z različnimi talenti. Inženirji, marketingarji, managerji, čistilci, oblikovalci, razvojniki … vsak je pomemben za uspeh. Če bi v Kuchi zaposlili le marketingarje, kakšna bi bila hrana? 🤷

Preselimo se iz metafore v črevo — kolaboracija različnih mikroorganizmov je izrednega pomena za zdravje našega telesa. Če jemo monotono dieto se v našem črevesju razvijejo le določene kolonije bakterij in posledično pride do kolapsa ravnovesja v mikrobioti. Če toksična kultura lahko povzorči kolaps planeta, kaj šele lahko naredi telesu. 😛

Ker mikrobiota vpliva na imunost, metabolizem, hormone, kognicijo in ekspresijo genov si lahko predstavljate, kakšne vse nevšečnosti pridejo, ko se ravnovesje zruši — vse od mozoljev do smrtnih bolezni. Bad for business.

Micro-management

Poglejmo še par stvari, ki jih managerirajo mikro-šefi. 70% našega imunskega sistema se nahaja v črevesju. Od mikrobiote ga loči bariera ožja od enega samega lasa. Kljub tej mali barieri pa jih ne moremo funkcionalno ločiti, saj konstantno informirata drug drugega. Dobri sosedski odnosi imunskega sistema in mikrobiote so ključni za naše zdravje.

Naši črevesni mikro-šefi pravtako managerirajo hormonsko ravnovesje. Tam spodaj se proizvede 90% serotonina in 50% dopamina. Nevrotransmiterji, kot je serotonin, imajo veliko vlogo pri našem razpoloženju, nivoju energije, motivaciji, apetitu, spancu in pravilnemu delovanju možganov. Neravnovesje lahko povzroča depresijo, anksioznost in nihanje razpoloženja.

Tudi vonj, ki ga oddajamo je direktno povezan z mikrobioto. Bakterije oddajajo različne fenolne komponente, ki ustvarijo naš specifičen profil vonja. To vpliva na to, kdo nas privlači in komu smo privlačni sami. Če vam kdo smrdi, ni nujno da je manjko tuširanja problem. Morda je kriva dieta.

Pravtako obstaja teorija, da se je poljubljanje evolucijsko razvilo za voljo okušanja vzorca mikrobiote potencialnega partnerja. V vsakem poljubu izmenjamo okoli 80 milijonov mikrobov, kar nam lahko indicira kompatibilnost ali nekompatibilnost. Zato se ne sede žvalit kar s komerkoli.

Raznolika dieta = bogata mikrobiota = zdravo telo = zdrav um

Z vsakim obrokom vplivamo na 50-ish generacij mikroorganizmov. Z vsakim ugrizom padajo in se dvigajo kolonije. 

Zdrava, polnovredna hrana spodbuja razvoj “dobrih” kolonij, ki iz nje proizvajajo esencialne komponente za zdravo delovanje našega telesa. Slaba, procesirana in z umetnimi aditivi cepljena hrana pa spodbuja razvoj “slabih” kolonij, ki proizvajajo nezdrave in inflamatorne komponente. Te povzročajo vse sorte težav in obolenj.

Vse to se začne pa že pri prsti. Če špricamo pridelke s pesticidi, zastrupljamo izvir naše hrane in že tam izvajamo genocid nad biodiverziteto zemeljske mikrobiote (jp, tudi zemlja jo ima). Špricana prst = hrana z manj hranili. 

Spoznajte "uničevalce"
Zdravila, alkohol, umetni dodatki in preservativi, ojačevalci okusa, barvila, rafinirani ogljikovi hidrati (bela moka, sladkor, …), živalski proteini, trans maščobe, saturirane maščobe, … dieta, ki ima preveč teh “uničevalcev” direktno prispeva k razkroju ravnovesja v črevesju.

Slaba novica je, da so naše (zahodne) diete polne t.i. “uničevalcev”. Trgovine so direkten odraz prehrambenega sistema, ki spodbuja poceni zabavo brbončic za ceno zdravja. Medicina pa hrano malo-da-ne ignorira. Bad for business.

Dobra novica je, da zdaj res vemo, kaj je hrana, ki jo mikroorganizmi obožujejo — vlaknine. Največ jih najdemo v rastlinah. Rastline so polne vlaknin in to veliko različnih vrst le-teh, kar je pomembno, ker niso vse enake. Vlaknine so glavna hrana za bakterije, ki iz njih potem sintetizirajo hranila za naše telo. 

Le jejmo čim več različnih rastlin

Vsakih nekaj let postane popularna nova dieta. Večina jih temelji na eliminaciji enega hranila (maščoba, gluten, ogljikovi hidrati, …) in posledično imajo dober efekt le kratkorkočno. Problem popularnih diet je tudi ta, da temeljijo na predpostavki, da vsi potrebujemo isto hrano. Ampak vsako telo ima unikatno mikrobioto s čisto svojo kompozicijo kultur. S premeteno izbiro hrane lahko kultiviramo kompozicijo kolonij, ki bo za prav za naše telo delala čudeže. Vse od dobrega počutja do lepe kože.

“Največji nakazatelj zdrave črevesne mikrobiote je diverziteta rastlin v dieti.” 
— dr. Will Bullsiewicz

Če se vam to sliši komplicirano in bi si radi poenostavili razmišljanje o hrani in istočasno imeli “dober črevesni biznis”, potrebujete le eno zlato pravilo — jejte čim več različnih rastlin. In ne, to ni pretkana reklama za veganstvo. Ne gre za veganstvo, kajti veganska dieta je pravtako lahko monotona, neuravnotežena, polna procesirane hrane, nezdravih maščob, umetnih dodatkov ipd…

Pomembno je jesti polnovredno hrano. Čimveč rastlin pripravljenih na čimveč načinov. Če se le da, lokalnih in sezonskih. Kar je super je to, da je užitnih rastlin čez 100.000 in načinov priprave tudi ne manjka. 

Iz mnogih pogovorov se mi včasih zdi, da ljudje k dietam pristopamo z  anksioznostjo, namesto z radovednostjo. Eksperimentiranje in pozornost na odziv telesa sta odlična in zabavna vodnika. Seveda, če znamo poslušati glasove naših mikro-prebivalcev. Njihovo dobro počutje je naše dobro počutje in na koncu je od njih je odvisno ali bo planet “Človek” preživel. Verjetno ste opazili, da se tukaj res ponuja climate-change metafora, ampak ne, ne bom. Ne smem. 

Če vam je zanimivo in bi radi še več izvedeli o učinkih hrane na mikrobioto vam priporočam knjigo “Fiber Fueled” gastroenterologa dr. Will Bulsiewicz-a. Piše lepo, ljudsko. So pa tudi takšni in drugačni članki na internetu, tudi bolj strokovni. Kar ste prebrali je zelo simplificirana razlaga kompleksne teme. Kot neke vrste napovednik, ki pokaže najbolj bombastične dele filma in s tem pokvari kasnejše gledanje. Ne sej ne. Super je. Še zmeraj priporočam "ogled". “Pi**a jih je velik!”


Odoo • Image and Text

✍️ Vladimir Mićković
So-Ustanovitelj Kuche in studia Ljudje. Specialist za blagovne znamke in krivec za vse slovnične napake Kuchnega komunikacijskega ekosistema. Insta: @etre_mir

Sign in to leave a comment