3-je razlogi zakaj je čičerika eden izmed temeljev civilizacije
Čičerika nam je pomagala zgraditi civilizacijo. Ali nam lahko pomaga tudi preprečiti njen kolaps?

Kljub kultnemu statusu humusa in dejstvu, da je čičerika osrednja surovina le tega, je iz slave (in Instagram feed-ov) malo-da-ne izključena. A vendar mali “garbanzo” na svojih plečih nosi 1/5 svetovne porabe proteinov. Operira kot stric iz ozadja, ne išče pozornosti in ravno tako ne ustvarja konfliktov kot jih drugi viri proteinov (meso in soja, vaju gledam).

Kontekst

Čičerika je eden od temeljev na katerih se je zgradila civilizacija. Skupaj z lečo, lanom, ječmenom in grahom spada med t.i. “ustanoviteljske pridelke”, ki napajajo človeštvo že od prve agrikulturne revolucije dalje.

Skozi zgodovino so civilizacije dobro razumele njen vsestranski potencial. Jedli so jo za moč, za povečanje sperme, mleka, proti ledvičnim kamnom in tudi namesto kave. Uporab je še toliko, da nima smisla naštevati. Kokice. Sladoled. “Chiko”.

Naša civilizacija pa je ustvarila manjši zaplet in posledično bo v prihodnosti jesti čičeriko morda nujnost in ne več odločitev. S porastom poplav in suš, ki so rezultat klimatskih sprememb in z rastočo populacijo je potreba po efektivnejši vzgoji nutricionistično bogatih pridelkov vse večja. Čičerika bo v tej okoljski drami odigrala eno večjih vlog. 

Poglejmo 3 ključne razloge, zakaj jo v Kuchi tako ljubimo:

1. Nutricionistična superiornost

Čičerika ima impresiven nutricionističen profil. Je dober vir proteinov in vlaknin, ki so esencialna hrana za naše črevesne mikro-bogove. Telesu priskrbi tudi veliko mineralov in vitaminov, ki opravljajo pomembne funkcije, med ostalim: 


2. Okoljska matematika

Čičerika ima 1/20 ogljičnega odtisa v primerjavi s proteini živalskega izvora. Porabi 5x manj vode za pridelavo v primerjavi z indijskimi oreščki ali mandlji, ki so popularni v dietah veganov (in tudi vsejedcev). Medtem, ko raste pa še zemljo bogati. Kot druge stročnice, pri vzgoji iz ozračja jemlje dušik in ga sprošča v prst, kar jo naravno gnoji in znatno zmanjša potrebo po dragih in okoljsko uničujočih fosilnih gnojilih.

Uspeva v marsikateri klimi in pogojih, zato jo najdemo na vsakem kontinentu. To pomeni še manjši ogljični odtis, ker je ni treba prevažati po celem svetu, da bi zadovoljili potrebe vse več lačnih ust.

3. Prehranska varnost

Ko razmišljamo o dieti, ni dovolj razmišljati le o nutricionistični vrednosti hrane. Poleg okoljske odgovornosti je potrebno vzeti v obzir tudi prehransko varnost ljudi. Po vseh predikcijah bo na svetu leta 2050 še 3 milijarde novih prebivalcev. Trenutni prehrambeni sistem pa zaradi svoje ne-efektivnosti pri pridelavi (predvsem proteinov) ne bo mogel prenesti predvidene rasti.

Zahodne prakse pridelave hrane in objesten konzumerizem ne bo mogoč za 10 miljard ljudi. Če bi cel svet živel kot Slovenija, bi potrebovali 3 planete Zemlja. Če bi živeli vsi kot Američani pa 5. Zato so pridelki kot čičerika pomembni. Ni le hranljiva, temveč tudi efektivna pri vzgoji.

Zato je v razvijajočih se državah že ključen vir prihodkov, prehranske varnosti in hranil. V prihodnosti pa se bo ta logika preselila tudi k nam. Opustitev živalskih proteinov iz naših diet ni več le vprašanje etičnega odnosa do živali, ampak tudi našega preživetja.

Long live čičerika!


Odoo • Image and Text

✍️ Vladimir Mićković
So-Ustanovitelj Kuche in studia Ljudje. Specialist za blagovne znamke in krivec za vse slovnične napake Kuchnega komunikacijskega ekosistema. Insta: @etre_mir

Sign in to leave a comment